Moje prvo srečanje z računalnikom je bilo pri rosnih osmih letih. S prijateljem sva iz knjige v majhno belo škatlico pretipkala kratek program,
ga pognala in na zaslonu televizije sva že lahko igrala enostavno igrico.
V trenutku me je zasvojilo! Vtipkaš nekaj ukazov, naprava oživi in izvede, kar ji naročiš. Če kaj ni prav, enostavno popraviš in ponoviš. Meja pri programiranju
je samo tvoja domišljija in znanje. To je bilo davnega leta 1982, računalnik pa «Sinclair ZX80» (1 KB RAM, 3.25 MHz), ki je po vsaki uri delovanja
zahteval dve uri hlajenja na balkonu ;-)
Od takrat redno spremljam razvoj računalnikov in novih tehnologij. Zanimajo me prav vse novosti na področju informatike, zato se pri kakršnemkoli delu
v povezavi z računalnikom zelo dobro znajdem.
Vedno sem hlepel po znanju. Ko se mi je prvič sesul računalnik, nisem niti pomislil na servis. Učil sem se na lastnih napakah, preizkušal različne rešitve,
prebral vso možno računalniško literaturo, iskal nasvete v revijah, spraševal bolj izkušene. Internet je bil takrat še v zametkih, Google se je pojavil šele
čez desetletje, izkušnje pa so se nabirale...
Za mojo bližnjo in širšo okolico sem tako že od nekdaj neusahljiv vir nasvetov in pomoči pri uporabi računalnika ter reševanju morebitnih težav.
V prostem času se najraje posvetim ženi in sinovoma. Radi smo v naravi, na sprehodih ali v hribih, kolesarimo in plezamo. Če nam čas in finance omogočajo,
se z avtomobilom in šotorom odpravimo raziskovat tuje dežele. Naš moto je: «Izkoristi vsak prosti trenutek za lepo doživetje.»
Računalniška znanja imajo žal kratek rok trajanja. Novosti si sledijo tako hitro, da jim nihče ne more res prav slediti. No, v dobrih 30 letih sem si vseeno nabral
ogromno računalniških znanj, ki mi še kako prav pridejo tudi pri reševanju današnjih težav.
Seznam bi lahko bil večstranski, vendar bom naštel samo tista znanja, ki so trenutno aktualna.
Do januarja 2018 (14 let) sem v večjem podjetju izdeloval poslovne aplikacije za IBM mainframe, vodil razvojne projekte in se vsakodnevno trudil najti čimboljše rešitve. Moje vodilo je vedno bilo: po končanem projektu mora isto ali manjše število ljudi opravit več dela v krajšem času in to z nižjimi stroški ter na boljši način.
Beseda «Horuk» izraža spodbudo, ko je treba skupaj premaknit ali dvignit nekaj težkega.
«Horuk» je bil tudi pozdrav v udarniških časih delovnih brigad, ko se je Tovarištvo pisalo z veliko začetnico,
solidarnost pa ni poznala meja med republikami nekdanje skupne države.
Prav zato se mi zdi «Horuk», kot ime podjetja, zelo posrečena izbira. S svojim znanjem, izkušnjami in nasveti
želim pomagat ljudem, da bodo s pomočjo računalnika, interneta, z dobrimi aplikacijami in dobrimi praksami bolj učinkovito, hitreje ter boljše opravili svoje delo.
Za glavno področje svojega dela sem si izbral društva, klube in manjša podjetja, saj si le ti težko privoščijo drage profesionalne rešitve. Največkrat so člani društva zbrani
iz vseh vetrov, različnih poklicev, se hitro menjavajo in kaj hitro gre organizirano delo po zlu.
Moja konkurenčna prednost je lasten CMS (Sistem za upravljanje z vsebinami), ki sem ga razvil sam. Obstoječe odprtokodne rešitve, kot so Wordpress, Joomla, Drupal ipd.,
omogočajo marsikaj, žal pa bolj zahtevni uporabniki kaj hitro naletijo na omejitve. Sledi programiranje. Za večino znanstvena fantastika, toda ne zame!
V svojem lastnem CMS-u lahko izdelam kakršnokoli aplikacijo. Že leta s svojimi aplikacijami uspešno vodim tekaške in športno-plezalne tekme. Velika večina aplikacij pa je namenjena lažjemu upravljanju društva/kluba (evidenca oseb, članarine, strokovni nazivi, evidenca opravljenih del, knjižnica, razna poročila, galerije fotografij, obveščanje članov, arhiv delovanja...) in podpori poslovnim procesom v manjših podjetjih (registrator delovnega časa, dnevnik del, delovni nalogi, evidenca voženj, gradbeni dnevnik, finančno poslovanje, planiranje dopustov...).